Sveti Vid, prosi za nas, da ostanemo zvesti misijonski zavezi: »Hodi z(a) menoj«

15. junija, na god farnega zavetnika sv. Vida, je bilo v župnijski cerkvi ves dan izpostavljeno Najsvetejše. Pri molitvi so se zvrstile številne skupine, zvečer pa je bila slovesna sveta maša.

Dan kasneje, na Vidovo nedeljo, pa je potekala zunanja slovesnost farnega žegnanja. Obeležili smo 118. obletnico posvetitve sedanje župnijske cerkve. Sveto mašo je dodatno obogatilo veliko ministrantov in narodnih noš ter devetošolci, ki so se župniku Ivanu Jagodicu ter faranom zahvalili za vodenje in spremljanje njihove poti v veroučnih letih.

Župnik je v pridigi spregovoril o prazniku Svete Trojice, ki smo ga obhajali prav ta dan, o sv. Vidu, posebej pa je nagovoril tudi devetošolce.
Posnetek pridige (prenos):

 

Vriskali bi in peli 

»Vero nam ogrožajo in jemljejo notranji dvomi in pa časi, v katerih živimo. Vsak dan to občutimo na lastni koži in kakšne posebne sreče zaradi verske resnice o Sveti Trojici pravzaprav ne čutimo; če bi jo, potem bi vriskali in peli,« je dejal župnik in vse povabil, naj zaupamo Bogu. »To je največ, kar lahko storimo, da se zahvalimo Bogu Očetu za življenje, da smo, da bivamo. Da se zahvalimo Jezusu Kristusu, da smo po Njem odrešeni, in Svetemu Duhu, ki nam pomaga, da se v življenju vsak dan znajdemo v odkrivanju Božje volje in se odločamo za dobro,« je poudaril.

Sveti Vid eden najbolj češčenih svetnikov na Slovenskem

Nato je spregovoril o svetem Vidu. Vsem je položil na srce, da naj nam bo ta svetnik, ki je dal življenje za Kristusa, zgled v osebnem in župnijskem življenju, saj morajo včasih velike in težke zadeve dozoreti prek trpljenja, preizkušenj, včasih tudi prek križa. »Možnosti za to, da družno hodimo za Jezusom, je veliko. Odločitev je pa gotovo, tako kot na vsakem področju, tudi tukaj nam lastna,« je poudaril ter ob tem spomnil, da prav zaradi tega tudi misijona še ni konec. »Misijon traja vse naše življenje. In tudi ta misijon naj bo vključen v to župnijsko praznovanje,« je dejal.

Sveti Vid velja, kot piše na spletni strani revije Ognjišče, za enega najbolj češčenih svetnikov na Slovenskem. To potrjuje že število njemu posvečenih cerkev, ki jih je 76,  od tega 38 župnijskih, in večinoma se po teh cerkvah imenuje tudi kraj (Šentvid, Sveti Vid, Šembid). Svetemu Vidu posvečene cerkve spadajo med najstarejše in segajo v začetke krščanstva na naših tleh, zato strokovnjaki domnevajo, da so jih naši predniki postavljali v krajih, kjer so prej častili slovanskega poganskega boga Svetovita. Našim prednikom je bil sveti Vid tudi eden od štirinajstih pomočnikov v sili: priporočali so se mu za zdravje živcev in oči (vida), zoper božjast, ob nevarnosti bliska in ognja, zoper kačji pik. Za nebeškega zavetnika so ga imeli lekarnarji, kotlarji, pivovarji, gluhonemi, viničarji in rudarji, pa tudi gledališki igralci in plesalci. Upodabljali so ga na dva načina: kot mladeniča s palmo, simbolom mučeništva, ali pa mučenega v kotlu s kotličem v roki.
Vir: revija.ognjisce.si

Tisto, kar želite, da bi drugi storili vam, storite tudi vi njim

Ob sklepu pridige je župnik pred oltar povabil vse devetošolce ter jim položil na srce: »Nikoli ne pozabite Jezusovega zlatega pravila. Jezus je rekel: Tisto, kar želite, da bi drugi storili vam, storite tudi vi njim. In tisto, česar ne želite, da bi drugi storili vam, tudi vi ne storite njim.«

Praznovanje smo po sveti maši nadaljevali še z druženjem ob cerkvi.