Pepel in križ

Pepelnica ni mejnik v cerkvenem letu, ki bi stal sam zase. Je kažipot, ki uvaja v skrivnost odrešenja. V to skrivnost naj bi se v tem »svetem času« s posebno prizadevnostjo vključil vsak kristjan.
Pepel je znak minljivosti vsega zemeljskega. Tako bo minilo vse naše življenje. V prah in pozabo bo šlo, kar je človek naredil, pa naj bo še tako veliko in mogočno.
Pepel je tudi znak človekove grešnosti. Da se povrnem v prah in pepel je Bog človeku povedal po grehu, ki ga je storil.
Pepel, ki ga nam bo duhovnik na pepelnično sredo potresel na glavo, bo prej blagoslovljen z znamenjem križa. Samo križ je tisti, ki uničuje greh in nas vodi k odrešenju. Temu, kar je postalo na človeku po grehu minljivo in umrljivo, vtisne križ pečat večnosti in neumrljivosti.
Greh je človeka pahnil v prah, križ ga iz prahu dviga v Božje naročje. A le, če človek to hoče.
Postni čas nas spet vabi naj to storimo in pepelnična sreda nam govori, da naj s tem dejanjem ne odlašamo.
Čas se nam izteka.
Ne sprašuj komu zvoni, zvoni tebi in meni.

župnik

iz aktualne številke Našega zvona