Po križu blagoslov in vstajenje

Redovni predstojnik je poslal enega svojih članov v nek kraj, da bi tam uredil vse potrebno za nov  samostan. Čez nekaj časa pride na obisk, da bi se prepričal, kako je s pripravami. Redovnik se je pohvalil, da so dobili vsa potrebna dovoljenja, da je pripravljeno zemljišče, da so začetna sredstva že zagotovljena. Skratka, gre jim dobro. Predstojnik pa ga je popravil, da če gre dobro, ne gre dobro. Redovnik takega odgovora ni pričakoval, ga ni razumel in se je čudil in spraševal, kako to. Redovni predstojnik pa mu je razložil, da dobro ne more biti, ker mu ni omenil križa. Rekel je, da bo »dobro« šlo šele takrat, ko pride križ. Z njim pa pride blagoslov.

Križ in trpljenje ni bil namen Jezusovega prihoda na svet. Jezusov prihod je odrešenje, vstajenje in večno življenje. Ni pa druge poti, ki bi tja vodila, razen tiste, ki vodi z Njim čez strmine Oljske gore in Kalvarije križanja.
Do vseh velikih reči se pride samo po teh dveh strminah. Ali, če obrnemo – po teh dveh strminah se pride do velikih reči.
Dovolimo mu, da vstopi v našo osebno zgodovino in dobili bomo najboljšega življenjskega spremljevalca.

župnik

iz aktualne številke Našega zvona