Kristjani imamo po prazniku Vseh svetih še en lep praznik. To je Spomin vseh vernih rajnih ali po domače Verne duše. Na ta dan prosimo za svoje pokojne, ki so morda še v kraju očiščevanja in zorenja za nebesa. Kraju rečemo vice. To stanje nastopi takoj po smrti za tiste duše, ki imajo v sebi Božje življenje (niso umrli v težkem grehu), ampak te duše še niso zadostile za grehe, ker jih še teži krivda malih grehov. Tega, kako dolgo traja očiščevanje v vicah pri posameznih dušah, ne moremo vedeti. Same si te duše ne morejo pomagati. Ta čas spreobrnitve je bil zanje končan s trenutkom smrti. Lahko pa jim pomagamo mi. Cerkev pozna več načinov pomoči: maše, ki naj se opravljajo za rajne, miloščina, spokorna in dobra dela, odpustki, obisk pokopališča in njihovih grobov.
Ta praznik je dan žive povezave in izmenjave dobrin med nami živimi in med trpečimi v vicah. Drugi drugim smo lahko v pomoč. Zato se v svojih stiskah in težavah tudi mi lahko z zaupanjem priporočamo dušam v vicah. Ne bodo nas razočarale. Potrudimo se, da bomo s svojo velikodušnostjo svojim dragim rajnim izprosili milost čimprejšnjega  dokončnega srečanja z njihovimi že poveličanimi brati in sestrami pri Očetu vseh živih.

župnik

iz aktualne številke Našega zvona