Marijini častilci so že pred stoletji premišljevali, kako bi mogli Mariji izkazovati čim večje češčenje. Želeli so, da bi verniki častili Marijo vsak dan ali vsaj en mesec v letu. Izbrali so najlepši mesec v letu - maj, ki z lepoto v naravi prekaša vse druge. To pobožnost so najprej začeli v Rimu. Nato se je razširila tudi drugod po Italiji ter po Avstriji, Franciji in Nemčiji. Papež Pij VII je leta 1815 to pobožnost potrdil in obdaril z odpustki.
Tudi med Slovenci se je majniška pobožnost hitro udomačila. Ime »šmarnice« je pobožnosti dal skromni in goreči duhovnik ljubljanske škofije Janez Volčič, ki je bil takrat kaplan v Horjulu. Spoznal je, da Slovenci še nimamo po slovensko napisanih potrebnih premišljevanj za Marijin maj. Zato njegovo prvo tiskano branje za mesec maj nosi naslov: Šmarnice Mariji, naši Materi, darovane. To se je zgodilo leta 1855. To je rojstno leto slovenske šmarnične pobožnosti.
Sam Bog ve, koliko spominov, molitev, pesmi, veselja, solz … je zapisanih v 167-letni zgodovini šmarnične pobožnosti slovenskega naroda od takrat do danes.

Kraljica majnika, prosi za nas!

župnik

iz aktualne številke župnijskega glasila Naš zvon