Tudi letos smo tradicionalno poromali k Mariji Pomagaj na Brezje, da bi se ji zahvalili za blagoslov v šolskem letu, ki se izteka, ter jo prosili za milosti in želje, ki jih nosi vsak v svojem srcu.

Letošnje romanje je bilo malo drugačno, saj se na pot nismo podali z vlakom, ampak vsak na svoj način. Večina romarjev, zlasti družine, se je na Brezje pripeljala z osebnimi avtomobili, nekateri so izkoristili ponudbo gospoda župnika in se pripeljali z avtobusom, nekateri so vsaj del poti prehodili peš, nekaj pa se jih je, kljub deževni vremenski napovedi, na pot podalo s kolesi. To dolgo pot so prekolesarili (v spremstvu enega tekaškega ter dveh kolesarskih očetov) tudi trije otroci, ki v tem letu zaključujejo prvi in drugi razred. Vseh se nas pri Mariji Pomagaj zbralo preko 200.

Po sveti maši nas je gospod župnik razveselil z novico, da sladoledna tradicija ostaja. Tokrat so štiri vrste sladoleda za vse šentviške romarje pripravili Žabkarjevi, družina iz domače fare. Bil je zelo okusen in morali  smo se potruditi, da ga je zmanjkalo – zaloga je bila namreč zelo velika.

Romanje nas je po dolgem času spet povezalo in lepo je bilo videti veliko znanih obrazov, pa čeprav ne na farnem dvorišču.