Postni nagovori nadškofa Zoreta:
- Nikakor ne smejo v izolacijo naša srca (4. postna nedelja, 22. marec 2020)
- Pokažimo, da nam je mar (5. postna nedelja, 29. marec 2020)
- Gospod, kje hočeš, da ti letos pripravimo velikonočno praznovanje? (6. postna – cvetna nedelja, 5. april 2020)
Velikonočni nagovori nadškofa Zoreta:
- Praznik Jezusovega vstajenja se začne takrat, ko ga srečamo (Velika noč, 12. april 2020)
- Bog zna vse obrniti v dobro, saj celo iz groba prikliče življenje (2. velikonočna - bela nedelja,  19. april 2020)
- Mi pa smo upali ... (3. velikonočna nedelja, 26. april 2020)
- Storimo vse, da bomo lahko sodelovali pri bogoslužju in bomo obenem varni (4. velikonočna nedelja, 3. maj 2020)
- Bratje in sestre, h Gospodu stopite, k živemu kamnu, da boste pripovedovali povest o dobrih ljudeh (5. velikonočna nedelja, 10. maj 2020, zadnji TV nagovor)

KAKO GREMO PO NOVEM K SVETI MAŠI: 14 korakov 

Smernice, ki jih je - ob epidemioloških ukrepih maševanja brez navzočnosti vernikov v cerkvah - pripravil izolski župnik Janez Kobal skupaj z nekaterimi družinami in jih deli tudi z nami. Takole je zapisal:

Situacija, ki jo doživljate s sveto mašo prek ekrana ali aparata, je razumljivo precej posebna. Ko se slišimo po telefonu ali se vidimo v primerni varni razdalji, si povemo, da se pogrešamo. Mene spominja na leto 1984, ko devet mesecev nisem vstopil v cerkev in sploh nisem bil pri maši, pa je moje krščanstvo preživelo. Takrat sem bil pri vojakih. Pravilo je bilo, da Jugoslavija ima svobodo veroizpovedi. Drugo pravilo pa, da vojaška obleka ne sme v cerkev. Tretje, da v času služenja vojske 15 mesecev ne smeš obleči civilne obleke. Vsekakor, ko sem se po devetih mesecih prešvercal v cerkev v Tvrđi v Osijeku na kor, sem jokal kot dež … Naša situacija ni tako kritična, saj imamo veliko možnosti biti pri sveti maši. Kako torej gremo k maši po televiziji, radiju ali na medmrežju:

1. Na sveto mašo se pripravimo. Pogledamo ponudbe in se odločimo, katero sveto mašo bomo obiskali. Da nas med mašo ne bo motila kuhinja ali druge zadeve.
2. Uro pred sveto mašo se postimo, zato da bi lahko prejeli duhovno obhajilo.
3. Se mašno oblečemo. Ne moreš k maši v pidžami ali v trenerki.
4. Za družino pripravimo stole, ker to ni gledanje katerekoli oddaje, ampak je maša.
5. Se pokrižamo z blagoslovljeno vodo. Če je nimamo, pa kar z navadno vodo, da se spomnimo krsta.
6. Ko je čas za stanje, stojimo, sedimo in klečimo, kadar je treba.
7. Kar govori ljudstvo, skupaj glasno odgovarjamo.
8. Poberemo miloščino. Po koncu epidemije bodo mnogi v stiskah in se bomo odločili, komu bomo dali darove naše mašne nabirke. Božji dar kliče k temu, da tudi sami darujemo.
9. Ministranti lahko ministrirajo vsaj z zvonjenjem, če je pri hiši kakšen zvonček.
10. V družini si podamo roke pred obhajilom.
11. Duhovno obhajilo lahko pospremimo z zahvalami, ki jih izrečemo na glas.
12. Pri blagoslovu sprejmemo blagoslov z glasnim »amen«.
13. Spremljamo zaključno pesem in še sami kaj zapojemo.
14. Po maši posedimo ob družinski mizi, popijemo kaj všečnega, pojemo kaj vitaminov ali sladkega. Si povemo kaj nam je bilo všeč. Kaj bomo za Jezusa storili v življenju. Naredimo selfi, nekaj narišemo ali napišemo. Pošljemo sporočilce (lahko selfi ali SMS) župniku in tistim, s katerimi navadno poklepetamo pred cerkvijo.

Potem se lahko spet preoblečemo v domače cunje.

Seveda je tudi spremljanje svete maše med kuhanjem kosila boljše kot nič, a če si boste vzeli čas za Gospoda, boste imeli toliko boljši občutek, da je kakšen dan, kakšna ura drugačna od drugih.

Janez